Valentinovo po moško v Hotelu Triglav na Bledu

Valentinova+ve%25C4%258Derja_03.jpg

Ko sem oni dan na Kruhu in vinu prebrala, da bosta združila moči, svoje kulinarično znanje in simpatičnost Napotnik in Štefelin, se mi je zdelo, da tega ne smem zamuditi, čeprav je miškec star šele dobre tri mesece. Je pa zato zelo prilagodljiv, tako da niti za trenutek nisem pomislila, da bi lahko bila to ovira. Tako smo se trije v paketu odpravili na velentinovo večerjo v Restavracijo 1906 Hotela Triglav na Bledu.

Danes lahko z veseljem napišem, da je bila odločitev prava, saj sva poleg še ene odlične restavracije našla tudi krasen, ličen hotel, v katerega se bomo zagotovo še vrnili, saj ima dušo. Dušo pa mu dajejo predvsem ljudje, ki so tam zaposleni. So kot ena velika srečna družina, ki gosta sprejmejo za svojega ter ga imajo za kralja.

Poleg odličnih jedi, za katere je Uroš Štefelin našel ideje v Napotnikovi knjigi Kuhinja za prave moške ter jih po svoje nadgradil in redizajniral, je bil večer tudi humorno, glasbeno in doživljajsko obarvan. Za pravo vinsko spremljavo pa je poskrbel njihov somelier Damir Salkić.

Hladna predjed je bila lep uvod v pravljičen meni. Vsi okusi so bili skladni in harmonični. Napotnik sicer pri tem receptu priporoča rezanje ribe na tanke rezine, tu pa smo poskusili nekoliko bolj na debelo narezanega lososa. Je bil pa verjetno tudi nekoliko manj časa v solno sladkem miksu, tako da se mu je debelina prav lepo podala. Glede na to, da je šlo za predjed, so se tudi vsi dodatki v obliki omak, sadja in pernate zelenjave bolje obnesli kot pa popečen toast z maslom. Skratka – 1A.

Mariniran losos na avokadovi kremi

Limonina in hrenova omaka

Postrvje ikre

Granatno jabolko

Valentinova+ve%C4%8Derja_01.jpg

Nadaljevali smo s Fondovim brancinom, ki je bil svež in popolno pečen – točno tak kot mora biti. Vsi dodatki, ki so mu delali družbo so bili zopet prava kombinacija. Posebej okusna je bila Škampova omaka – za recept bi se splačalo tudi klečeplaziti. Edina pripomba bi bila morda na tem mestu zamrznjen grah – tega bi lahko tudi mirno izpustili, je pa res, da je verjetno odigral glavno barvno vlogo.

File brancina Fonda

Kolerabna krema

Grah in viola krompir

Testenine polnjene s škampi

Škampova omaka

Žafranova krema

Valentinova+ve%C4%8Derja_02.jpg

Nadaljevali smo bolj mesno, in sicer z gosjimi jetri. Teh se navadno izogibam (imam predsodke – predvsem zaradi načina reje), a ta so bila zares vrhunska. V družbi hruške in zelene – kot je to napravil že Napo v svoji knjigi – ter zašpiljeno s fantastično tartufovo omako s Portom je bila jed čista zmaga.

Pečena in poširana gosja jetra

Krema zelene

Karamelizirana hruška

Krompirjeva pena

Tartufova omaka s Portom

 

Valentinova+ve%25C4%258Derja_03.jpg

Vse skupaj smo malo presekali s sorbetom iz zelena časa, gina in limete. Zelo osvežilno, zelo na mestu.

Potem je prišel vrhunec večera – mojstrsko obdelan kos mesa. Odojek, ki so 48 ur kuhali v vrečki pri 64 °C. Za hrustljavo skorjico ga je bilo potem potrebno le še popeči in okusa se ne da primerjati z ničemer. Lahko samo rečem, da tako dobrega mesa pa že dolgo ne. Me pa zelo zanima, kako izgleda takšno kuhanje, ohranjanje temperature in bdenje nad štedilnikom. Morda se tega lotim tudi sama. V nasprotnem primeru pa ga bom enkrat dala kar v glineno posodo in v pečico – kot svetuje pravi moški, Boštjan Napotnik. Po vrhu vsega smo na krožniku dobili še bonbon iz odojkovih ličnic – zelo okusno.

Odojek

Krompirjev pire

Brstični ohrovt

Solatka črne in rdeče redkve

 

Valentinova+ve%C4%8Derja_04.jpg

 

Ker je naš fantič proti koncu večerje začel kazati znake zbujanja, sva se sladice lotila precej na hitro – zato žal fotografije ni. Se je pa tudi tokrat Štefelin nekoliko po svoje poigral z narobe obrnjeno jabolčno pito in nadev zavil v tanko plast hrustljavega testa. Poleg je določil še vanilijevo kremo in karamelni sladoled, ki se vsekakor odlično podata k dušenim jabolkom. Pripravljeni pa so tudi na ljudi, ki imajo pri hrani kakšne omejitve, tako da tudi jaz nisem ostala brez sladice.

Narobe obrnjena pita

Požirek tepkovega vina

Vanilijeva krema

Karamel sladoled

Za konec lahko rečem, da je za mano krasen vikend, poln prijetnih presenečenj in spoznanja, da si nekateri še znajo iti. Hotel Triglav Bled je zagotovo eden tistih, ki je lahko s svojo svežino, drugačnim pristopom in odnosom do gosta vzor marsikateremu turističnemu ponudniku širom po Sloveniji.

17. 2. 2013|kategorije: ocene|9 komentarjev

9 komentarjev

  1. Anita 17. 2. 2013 at 22:11 - odgovori

    Mmmm, sline se mi cedijo.

    Priden miškec, z našim kaj takega ne bi bilo mogoče. Vsaj ne s ta drugim.

  2. Gourmet forever 17. 2. 2013 at 22:34 - odgovori

    Anita, v tretje gre rado;-) Tudi pri nas s prvo in drugim to ne bi šlo skozi;-)

  3. Roxanna 18. 2. 2013 at 8:34 - odgovori

    To ni hrana, to je umetnost. 🙂

  4. Bratinov 18. 2. 2013 at 11:39 - odgovori

    Absolutno potrjujem vse napisano! 🙂

    Krožniki so bili fantastični.. zelo dodelane kombinacije okusov.
    + zelo dober izbor vin za spremljavo.

  5. DB 18. 2. 2013 at 18:48 - odgovori

    Lepo to, da se gresta tako lepo razvajat. Nikjer pa še nisem zasledil, da bi obstajale takšne variante za tiste, ki ne jemo mesa.

  6. Bety 20. 2. 2013 at 10:34 - odgovori

    Много вкусно, много изискано!
    Поздравления за вкусовите съчетания!

    Very tasty, very elegant!
    Congratulations on flavor combinations!

  7. Sara Majer 21. 2. 2013 at 14:57 - odgovori

    Bilo je vrhunsko!!! Izbor vin je bil odlicen, hrana je bila vrhunska…tudi midva se bova z veseljem vrnila 😉

  8. Anonimni 25. 2. 2013 at 11:17 - odgovori

    heja

    rade volje prebiram tvoje spletne zapis(k)e … ker si zapisala, da ne veš, kako je videti kuhanje v vrečki … takšemu načinu kuhanja se reče sous vide (https://gourmetologia.com/es/node/467)… živila in ali omakice vakuumsko zapakiraš ter skuhaš v ronerju (https://gourmetologia.com/appliances/roner) pri temperaturah do 64.stopinj … kako dolgo, je vse odvisno, kaj želiš doseči …
    upam, da sem ti na kratko sedaj razjasnil …

    le tako naprej,
    žiga

  9. Katie 25. 2. 2013 at 22:49 - odgovori

    O, uvau! Tole je res dih jemajoče 🙂 Super blog, komaj čakam, da preberem več!
    Katja

Napišite komentar

Culinary journey by me