Gostilna pri šefu

 

Pri+%C5%A1efu_03.jpg

Se vidi, da smo že malo zrastli, da smo začeli malo več naokoli raziskovati. Tavečja mulčka, princeska (ki je že tako velika, da ji bom morala nadeti drugo ime) in korenjak, sta že nekaj časa prosila, da bi šli pogledat, kako se je v Gostilni pri šefu. Pa smo šli!

Verjetno je treba takoj na začetku poudariti, da so pri ljudeh pričakovanja velikokrat slaba stvar, saj je realnost po navadi nekoliko drugačna. Včasih v plus, včasih pač v minus. Je pa vsekakor ta plus oz. minus odvisen od tega, kako visoko smo postavili pričakovanja. No ja, zdaj že filozofiram. Upam, da veste, o čem govorim.

Tak uvod pa zato, ker smo vsekakor prišli v Gostilno pri šefu z določenimi pričakovanji, ki smo si jih zgradili na podlagi “resničnostnega showa” Gostilna išče šefa, ki smo ga spremljali z mulčkoma. In tako je bil rezultat pač slabši od naših pričakovanj. Še en pokazatelj več, kaj je medijska konstrukcija realnosti.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Pogled na meni pove, da izbire ni prav veliko. S tem pravzaprav ni nič narobe – celo obratno, všeč so mi takšne ponudbe, saj obetajo sveže sestavine in pripravo. Je pa res, da je potrebno pri takšnem konceptu malo pogosteje menjavati ponudbo. Tako smo se odločili, da sprobamo vsak nekaj drugega ali pa povedano drugače skoraj celoten jedilni list.

Pri+%C5%A1efu_02.jpg

Goveji Rock’n’Roll je res okusna predjed z dovršenimi prilogami. Okusen roastbeef v kombinaciji skrbno pripravljene zelenjave – odlično.

 

Pri+%C5%A1efu_01.jpg

“Noro dobri” njoki so pripravljeni iz čičerike in pastinaka ter postreženi na pireju iz pese in zelene. Vsekakor zanimiva kombinacija sezonsko izbranih sestavin. Pireja sta bila okusna, njoki pa so v bistvu nekakšni ocvrtki, prej kroketi kot njoki.

Pri+%C5%A1efu_07.jpg

Brancin v zeliščni savni – korekten, uravnotežen okus nežne ribe in kolerabinega pireja ter karamelizirane rdeče čebule. Za piko na i pa še pasionka. Zeliščna pena je bila povsem odveč ali pa me ni prepričala z okusom – delovala je precej umetno, vse prej kot zeliščno.

Pri+%C5%A1efu_06.jpg

“Brancinada” je ponudila dva velika fileja brancina, kar je bilo presenečenje glede na velikost ostalih porcij. Riba je bila odlično pečena, rezanci pa zanimivo nežni – glede na to, da gre za tapenado in inčune – a k ribi seveda ne bi pasal močnejši okus.

Pri+%C5%A1efu_08.jpg

 

Moji vsejedci so povedali, da je bila Paleta rezancev zmagovalna jed. Točno takšna kot mora biti, vsega prav in povrhu še s piko na i – ne moreš reči, da bi jih lahko izboljšal.
Nasprotno pa nas je razočaral Telečji pisker (tega žal ni na fotki). Preveč krompirjevega pireja, premalo raguja. Omaka je bila absolutno preveč zgoščena in moknata.

Pri+%C5%A1efu_04.jpg

Od sladic je bila po našem okusu zmagovalna Sladka Julijana. Ta je vsebovala odlično zelenjavno sadno kombinacijo v obliki sveže “enolončnice” (tako imenujejo zelo podobno jed Pri Lojzetu, Zemono), z dodatkom polne lešnikove kreme in sladoledom iz bučnega olja. Zares dobro!

Pri+%C5%A1efu_05.jpg

Tudi sladoled iz ajdovih žgancev je bil nekaj posebnega. Ob okušanju se moraš zavedati, da ješ sladico iz ajde in ne iz čokolade. Okus je res edinstven. Ko bereš recept za pripravo tega sladoleda pa ugotoviš, da je avtor tega lahko res samo kuharski mojster.

Ponudba za otroke, predvsem tista pod avtorstvom Janija, pa me ni prepričala. Tako kroglice presenečenja kot Moj sladoled – oboje je bilo vse prej kot jed, ki bi jo ponudila mojemu otroku. Sladoled še obeta vsaj nekaj kreativnosti in možnosti izbire, a se pri tem vse konča.

Kljub vsemu bi rada na koncu dodala še nekaj pozitivnih besed za Andreja, ki je res prijazen in komunikativen fant: Proti koncu je pristopil do vsake mize, nas povprašal, če je bilo vse ok… fant na mestu. Verjamem, da mu ni lahko v tej vlogi, ko mora voditi gostilno, kuhinjo, nabavo, skrbeti za goste in se predvsem vsak dan ničkolikokrat postaviti pred objektiv v družbi mulčkov kot so naši. A to je cena teh televizijskih showov, ki navadne ljudi čez noč povzdignejo med “zvezde”.

Gostilna pri šefu bo po mojem mnenju kmalu potrebovala nekaj svežega, novega, saj se bo nabor nas firbcev kmalu končal, s to ponudbo pa me niso najbolj prepričali, da bi se v Gostilno vračala. Ne morem reči, da jedi po večini niso bile okusne, so bile, a menim, da kljub vsemu nekaj manjka. V showu je bilo veliko zgodbe, morda celo preveč, ali pa je realnost nekoliko drugačna od tega, kar nam je bilo postreženo preko televizijskih ekranov. To pa itak vsi poznamo.

Pa vi? Ste spremljali show? Ste že bili v Gostilni pri šefu? Kako se vam je zdelo?


22. 2. 2013|kategorije: ocene|11 komentarjev

11 komentarjev

  1. DB 22. 2. 2013 at 10:33 - odgovori

    Po opisu, bi se lahko že uvrstila med prave kulinarične kritike. Lepo opisano. Show sem spremljal bolj občasno, v gotilni pa še nisem bil.

  2. Zulejka 22. 2. 2013 at 12:05 - odgovori

    Dobro napisana kritika. Nekaj jedi se sliši zanimivo, predvsem to, da je veliko teh korenastih zelenjav. 😉 Kje bi lahko našla recept za ajdov sladoled? Nekako ne vidim, da bi šli tja (budget, ahem…).

  3. Gourmet forever 22. 2. 2013 at 12:10 - odgovori

    Zulejka, lahko ti ga pošljem po sms-u ali pa na mail – imam fotko recepta, ki je objavljen v Gostilni – pošlji mi kontakt – na tvojem blogu ga ne najdem.
    Hvala za pohvalo;-)

  4. Gourmet forever 22. 2. 2013 at 12:10 - odgovori

    Hvala;-)

  5. M 22. 2. 2013 at 19:16 - odgovori

    Ej, z zanimanjem sem se spravila nad tole objavo. Jah kaj, v času, odkar te "poznam" preko bloga, sem se naučila, da ti lahko zaupam.
    Torej – tale šov je bil do sedaj edini, ki sem ga načrtno gledala kadar mi je uspelo, ker sem računala na to, da se nalezem kakšnih idej. No, kaj kmalu sem ugotovila, da upam zaman, saj je šlo bolj za šov kot kuhanje.
    V gostilni sami nisem bila, pa me tudi vleče ne. Ne vem zakaj, enostavno mi ni do tega, sem pa sama poskusila nekaj variacij na njihovo temo, ki so izpadle vse sorte – od neskončno uporabne in zanimive (ala lešnikova krema z mascarponejem) do variante s telečjim piskrom, kjer sem se naučila marsikaj novega o obnašanju pireja, ki ga naložiš na ragu varianto … prvič je krompir popil skoraj čist vso tekočino raguja, zdaj pa delamo na to temo že pravo poslastico, po kateri ponavadi lonec postrgamo čist do konca 🙂
    Aja, če imaš res recept za ajdov sladoled, se toplo priporočam. Hvala!

  6. jagodka 23. 2. 2013 at 11:26 - odgovori

    Pa saj jedi so videti kar lepo pa tudi kombinacije so zanimive, ampak okus je seveda pomembnejši!

  7. Vladuška 23. 2. 2013 at 12:44 - odgovori

    Me je nadvse firbec kar boš napisala in tale tvoj post se mi je zdel nadvse zanimiv in odlično zapisan. Res si je kar težko predstvaljati kako cela stvar dejansko zgelda v realnosti. Andreju vsekakor držim pesti, da mu uspe. Imam pa pri celi stvari vseeno občutek, da manjka en košček srca v vsem skupaj. Da je zdajšnja ponudba nekakšni konstrukt oddaje, da pa bodo morali fantje in dekleta dati več sebe v vse skupaj in morda bo potem to napolnilo trenutno praznino. Ne vem, samo razmišljam. 🙂 Ampak gostilna zagotovo mora biti tašna, da vedno znova kliče po še.

  8. Gourmet forever 24. 2. 2013 at 9:14 - odgovori

    Sem poslala recept na mail;-)

  9. Rosa's Yummy Yums 25. 2. 2013 at 15:30 - odgovori

    A wonderful meal! Everything looks really good.

    Cheers,

    Rosa

  10. spela 8. 3. 2013 at 21:53 - odgovori

    zelo fajn blog, najbrž bom pogosto pokukala sem za kakšnim receptom. lahko še jaz pognjavim za ajdov sladoled?

  11. Gourmet forever 12. 3. 2013 at 21:13 - odgovori

    Špela, sporoči svoj mail, da ti pošljem recept.

Napišite komentar

Culinary journey by me