Klinec_2.jpg

Če sem pred nekaj meseci pisala o tem, kje se v Goriških Brdih dobro je, potem je tale izbor izjemen, vrhunski. To je tisto, čemur se reče domača hrana. Tega se praktično ne da dobiti skoraj da nikjer več – razen seveda doma. A včasih res paše, da se odpraviš od doma, posebej v tako lepe kraje kot so Goriška Brda in da se prepustiš razvajanju.

Tak koncept, kot ga imajo pri Klincu, je zame čista zmaga. Verjetno ne toliko v finančnem smislu, a za dušo si človek ne more želeti lepšega: krasna narava, preprost, domač ambient, po dve ali tri različne jedi in nekaj miz. Nekoč, morda, bom tudi jaz imela par mizic in vsak dan nov meni – brez stalnic. Morda!

Klinec_5.jpg

A Klinci so znani še po nečem – po vrhunskem vinu. In kar je najboljše – to ni kar tako vino, to je Vino. Vinograde obdelujejo po sistemu biodinamičnega kmetovanja. V njihovih vinih je le minimalna količina žvepla. In povem vam, vina so odlična. Mmmmm….

Klinec_1.jpg

Hrana pa je…prvovrstna. Takšnega mesa ne najdeš pogosto. In tudi sicer, uravnovešenost okusov, skladnost in prava mera vsega so aduti Klinčeve kuhinje. Bleki – debelejši široki rezanci – z govejimi ličnicami in čokolado – brez besed. Sta otroka pojedla vse!

Klinec_2.jpg

Meso – fileje in roastbeefe pečejo na odprtem ognju iz trtinega lesa, kar je itak prva liga.

Klinec_4.jpg

Tako dobre rižote z jurčki že tudi dolgo nismo jedli. Riž je bil kuhan do popolnosti in konsistenca rižote je bila zadetek v polno.

Komaj čakam, da se vrnemo, morda še bolje, da se vrneva, ko bova imela čas, da se sprostiva, usedeva in se prepustiva. Tu je vse tako v izi… otrokom je pa ob lakoti to težko dopovedati;-) Malo heca, a res si znajo vzeti čas, kar je popolnoma prav, samo da smo že mi čisto preveč leteči.

Še bomo šli v Goriška Brda! In to h Klincu!