Morda se tole bere noro in ni povsem na mestu, a vedno sem imela raje iskrenost kot pa zlagano zavijanje stvari v kupe celofana. Gre namreč za to, da se sprašujem, kako našim sosedom uspeva, da znajo poiskati tisto, kar gost želi. Tisto, za kar je gost pripravljen plačati. Tisto malo več od dolgočasnega povprečja, ki ga premorejo prenekatere lokacije, kamor se človek nameni razvajati brbončice. Ne trdim, da se pri nas ne da dobiti dobre hrane, sploh ne. Tudi pri nas se najde kar nekaj izjem, ki obvladajo svoje delo, pa vendar imam občutek, da sosedje bolje obvladajo sceno. Hrvaška Istra in italijanska goriška brda sta zame top lokaciji, če iščem odlično hrano. Svežo, kreativno kuhinjo in top postrežbo prijaznih ljudi. K temu dodam še odličen ambient in to je to. To je zmagovalna kombinacija, ki mene osvoji, če ne celo zasvoji;-)
Za tole odkritje se zelo hvaležna bralki mojega bloga, ki mi je svetovala obisk te restavracije, do katere sicer ne vem, kako bi prišla, saj se nahaja na milo rečeno vukojebanskem področju. A že pogled na parkirana vozila pred restavracijo, je dal vedeti, da pridejo sem tisti, ki vedo, kaj hočejo.
Raziskovanje novih, dobrih restavracij v družbi mojega moža je zame posebno doživetje. Naročava mešane jedi, tako da lahko degustirava čim več jedi, ki so na jedilnem listu. Obožujem ga, ker je tudi on postal takšen ljubitelj dobre hrane, s katerim lahko ure in ure razpravljam o okusih. Ups, malo sem zašla, ampak tega sedaj ne bom brisala, saj je očitno prišlo iz srca;-)
Vzela sva degustacijski meni, ki ponuja 5 hodov, pri čemer sta spredaj še dva pozdrava iz kuhinje in predsladica v obliki sorbeta. Restavracija je zelo odprta tudi do posebnih diet, tako brezglutenska dieta ni pomenila zanje prav nobenega stresa. Posebno doživetje je tudi veliko stekleno okno, skozi katerega lahko opazuješ dogajanje v kuhinji. Chef je bil zelo simpatičen in organiziran moški, ki je odlično vodil svojo ekipo. Pravi užitek je bilo gledati osebje, kako so vsako jed sproti, sveže pripravljali. Prav vsako stvar so poskusili s plastično žličko, ki je že naslednji trenutek romala v smeti. Dosledno! Brez ene napake!
Pri pozdravu iz kuhinje je name naredil poseben vtis porov kapučino z dimljenim slanikom in Granny Smith jabolkom. Odlično!
Za predjed sem jaz izbrala gosja jetra s kakavom, rabarbaro, sezamom in črnim divjim rižem. Sicer nisem ljubiteljica gosjih jeter, a v kombinaciji vse naštetih sestavin je bila jed presežek.
Dragi je izbral na 62 stopinjah poširano jajce s topinamburjem, crumblom iz piščančje kože in esenco pečenega pora. Morda celo za nianso boljša izbira od moje.
Topli predjedi sta dve, izbira pa je seveda, kot se za Italijane spodobi, možna med testeninami in rižem. Izbrala sva fužije s konfitom iz polenovke, mlado čebulo in svežim grahom. Zame so pripravili koruzne testenine. Fleksi;-)
Rižota je bila zelena in nadvse zanimiva. Zelena je prihajala iz brokolija, notri pa so se dobro skrivali morski polži, klobaso in hrenom. Odlični okusi ob perfektno kuhanem rižu in strukturi rižote. Kapo dol!
Glavna jed na strani moškega spola je bil jelenov file s kostanji, v portovcu poširanimi jabolki in brstičnim ohrovtom. Meso se je dobesedno stopilo v ustih.
Jaz pa sem izbrala pegatko z nori algo, s pirejem iz buče in sladkega krompirja ter topinamburjem. Meso je bilo od znotraj sočno, koža pa hrustljavo pečena. Slanost alge tik pod kožo je dodatno začinila sicer nežno pegatkino meso. Najboljša pa je bila omaka. Bila je več kot božanska.
Pred sladico so nama prinesli zelo zanimivo kombinacijo grenivkinega sorbeta s pinjolami in sveže sesekljanim janežem.
Sladica morda ni bila toliko posrečena – vsaj moja ne. Prvič sem jedla čokoladni mousse iz tofuja in lahko rečem, da sem dobro ocenila, da tofu ni zame. Poleg moussa so postregli kokosove hrustke, grenivko in kaki, a je bila kljub vsemu sladica presuha.
Dragi pa je izbral velik piškot, pod katerim se je skrivala mascarpone krema, ki je v kombinaciji piškota in sorbeta iz grenivk menda dobro delovala.
Pod črto: absolutno se bova še vrnila. Verjetno prav kmalu, ko bodo menjali jedilni list, saj je jasno, da restavracija prisega na sezonskost jedi. Absolutno priporočam!
Zanimivo!Kaj pa vegetarijanske jedi?
Vau, kako to dobro izgleda!
Zelo dobro se sliši in vidi.
A že pogled na parkirana vozila pred restavracijo, je dal vedeti, da pridejo sem tisti, ki vedo, kaj hočejo. Lahko razložiš?
Imajo tudi vegetarijanski meni. Moja sladica je bila npr. veganska.
Z največjim veseljem, dragi moj anonimnež. Če je bilo parkirišče polno na mestu, kamor sicer ne zaidejo avtomobili kar tako, brez točno začrtanega cilja, mislim, da to pove veliko. Se ne strinjaš?
Sicer pa me zelo veseli, da me tako redno spremljaš, natančno bereš in z veseljem komentiraš;-)