Izleti so pri nas vedno povezani z iskanjem dobre ponudbe hrane za kosilo. Osebno me vedno bolj vleče v zahodni del naše preljube Slovenije – tako kulinarično kot pokrajinsko. A ima vsak del naše deželice svoje posebnosti, lepote, pristnost in dobrosrčnost pri ljudeh, tako da vsake toliko zaidemo tudi izven najbolj želenega dela. A najprej, poleg načrtovanja ogleda znamenitosti in aktivnosti poiščemo, kje bomo na tistem delu lahko dobro jedli. Priznam, da je prekmurska hrana za moj okus nekoliko pretežka in tudi za mojo dieto (brez glutena) velikokrat neustrezna. A pri Rajhu ni tako zelo prekmursko. Je čutiti vpliv Prekmurja, a z neko novo, svežo noto. In ravno slednje mi je tu najbolj všeč. Gredo naprej s časom, pa kljub vsemu ohranjajo tradicijo.
Pozdrav iz kuhinje je bil sezonsko in lokalno obarvan – bučni namaz v dveh oblikah – iz buč in iz bučnega olja. Seveda na domačem kruhu. Moji miškeci so zmazali vsega.
Prekajena postrv je bila korektna. Za moj okus je bilo edino nekoliko preveč vsega za krožnik hladne predjedi.
Račji carpaccio je bil zelo zelo okusen, tudi majonezni in zeliščni dodatek sta mu dala pravo piko na i.
Bučna juha z ingverjem in jabolčnim čipsom. Buča in ingver sta preizkušeno dobra kombinacija že v Anini juhi. In bučne juhice so jeseni zame zakon. Pa vendar je zame domača juha le domača.
Jelenovi medaljoni so bili menda zelo okusni, a zame prepovedani. Očitno je moka še vedno potrebna za zgoščevanje omak, čeprav sem sama že ničkolikokrat dokazala, da temu ni tako. Razumem pa, da je izvedba tega v gostilnah, kjer se pripravlja hrana za veliko število ljudi, to težje (ne pa tudi nemogoče;-).
Moja izbira so bili jagenjčkovi kotleti na pečeni zelenjavi. Odlično! Okusno! Ravno prav pečeno meso!
Flambirane sveže fige s sladoledom – klasična jesenska sladica, a zame ni boljšega kot ugriznit v milijon drobnih pikic sladke in slastne tople fige v kombinaciji z rahlo topljenim sladoledom – mmmm.
Tortica z bučnim dnom in pannacottastim vmesnim slojem ni bila presežek vseh presežkov. Če je bilo tortno dno nekaj posebnega, nas je pa panna cotta plast pustila ravnodušne. Pregosta, preželatinasta, presuha. Dekoracija pa krasna.
Pečema čokolada s pečenimi slivami in sladoledom. Kombinacija zelo posrečena, malo je zmanjkalo na izvedbi – posebej pečene čokolade.
Pod črto lahko rečem, da smo pri Rajhu odlično jedli. Vsekakor se bomo še vrnili, ko bomo v tistih koncih, saj Prekmurje ravno ne prekipeva od dobrih gostiln. Morda pa še jaz nisem spoznala takšnih.
Rajha vsekakor priporočam!
Joj, kaksne luste si mi zdaj naredila. Ravno je cas za kosilo. 🙂 Dobro da imam danes s seboj od vceraj peceno racko in rdece zelje. Njami njami.
Mmmmmm barvito ,okusno in odlično!Znana gostilna Rajh ,kamor smo radi zahajali na kosila.