Penzion Raduha – harmonija narave in umetnosti

Raduha_6.jpg

Ko se v Logarsko dolino odpraviš s kolesom in kljub športni opremi ter vsemu, kar paše zraven (preznojenost, utrujenost, izčrpanost…) vztrajaš, da boš jedel v Raduhi, potem veš, da se boš za trenutek ustavil v nebesih.

Za nama je bilo že 80 km poti, čutila sva že, da naju želodčka počasi kličeta za hrano (roko na srce, tudi če naju ne bi, ne vem, če bi se lahko kar mirno mimo peljala), zato sva v Lučah ustavila in si vzela čas za počitek in okrepčilo na terasi Penziona Raduha. Tu že četrta generacija pripravlja čudovite kulinarične mojstrovine, kjer se križata izvirnost in tradicija z iskanjem novih idej in okusov.

Raduha_1.jpg

Pozdrav iz Martinine kuhinje je bil “cartkan” – parmezanova lizika z lubenico. Preprosto, a luštno.

Raduha_2.jpg

Sledil je še drugi pozdrav – domač pečen paradižnik z mladim sirom in začimbami. Kombinacija toplega paradižnika in sira je res zadetek v polno. Ko se samo spomnim na paradižnikovo sirovo juho, ki jo je pripravil moški del kuharskega dvoboja… Res ne najdem besed… Pa sem mislila, da imam zajeten besedni zaklad. Na mizi je bil ves čas domač, dehteč, na zunaj hrustljav in znotraj topeč, kruhek. Kako je dišal!

Raduha_3.jpg

 

Bilo nama je vroče, obožujeva paradižnik in vedela sva, da se tu splača poskusiti hladno paradižnikovo juho z jogurtom, saj je pripravljena iz domačih, aromatičnih paradajzev in nepogrešljive bazilike. Še enkrat se je izkazalo, da so paradižnik in kremni mlečni izdelki rojeni drug za drugega.

Raduha_4.jpg

Preveč se nisva smela nasititi, saj naju je do doma čakalo še 40 km, zato sva se odločila za bolj lahke jedi. Moj najdražji si je naročil polžji ragu, ob katerem je samo vzdihoval. Ohhhhhh, ahhhhhhhh, to je noro… Omaka je bila zares božanska (za polže mu pa kar verjamem;-) in zopet nekakšna kombinacija paradižnika s pridihom smetane. Omaka je bila rahlo pikantna, samo toliko, da ji je dodala pikico na i.

Raduha_5.jpg

 

Jaz pa sem se razvajala s postrvjim filejem z limonino omako, ki jo je dodatno žlahtil črni sezam. Odlično pečen file, okusna riba in prekrasna omaka. Boljše omake za k temu fileju si ne bi mogli izmisliti. Res vrhunska glavna jed za vsakogar, ki se kljub sitosti želi počutiti lahek.

Raduha_6.jpg

Brez sladice pa kljub kolesu in vsem preostalim kilometrom ne gre. Še sreča, da sva se tako odločila, sicer sploh ne bi vedela, kaj bi zamujala. Skutna tortica na makovem biskvitu (brez glutena) je bila že sama zase prva liga – sočna, ravno prav sladka, kremasta, osvežujoča in okusna. A v kombinaciji s pestom iz limonske melise in nestepeno smetano je bil zaključek terna.

Martinina kuhinja je kuhinja po moji meri – uporablja domače, sezonske sestavine, jedem dodaja modernost, inovativnost, skrbi za osebni razvoj na področju kulinarike in ga premišljeno ponuja nam, ki znamo ceniti vse to.

Komaj čakam, da se vrneva na prizorišče – z avtom, da si bova lahko privoščila še malo več Martininih dobrot.

4. 8. 2011|kategorije: ocene|3 komentarji

3 komentarji

  1. Pika 5. 8. 2011 at 8:19 - odgovori

    😉 Martina nikoli ne razočara, mar ne 😉 Nama je tudi zelo zelo všeč!!

  2. Anonimni 16. 2. 2014 at 17:47 - odgovori

    Postrvji file z limonino omako in črnim sezamom. Lahko kmalu pričakujem recept na tvoji strani?

  3. Gourmet forever 17. 2. 2014 at 21:01 - odgovori

    O tem pa še nisem razmišljala. Niti nimam pravega vira za dobre ribe:-( motijo me ta gojišča, ko ne veš, s čim hranijo ribe.

Napišite komentar

Culinary journey by me