Borovni%25C4%258Deva+pita_1.jpg

 

Ko enkrat osvojiš pripravo krhkega testa in ga vzameš za svojega prijatelja, potem je vse le še stvar domišljije. Nadevov za pite je toliko, kolikor si jih zmislimo ljudje. In še več, saj domišljija ne pozna meja. Meje si postavljamo ljudje sami. Včasih upravičeno in povsem na mestu, velikokrat se tako tudi omejujemo pred novimi doživetji, poskusi, zmagami…

Tale borovničeva pita je nastala kar tako – malo po lastnem okusu, malo pa po danostih, ki jih je tisti trenutek nudil naš hladilnik. Testo je torej takšno kot pri marelični ali pa pri breskovi s čepico in nektarinini.

Razlika je le v tem, da za tole pito testo v celoti “na slepo” (na razvaljano in v modelčke naloženo testo pogrnem peki papir, nanj pa natresem suhega fižola, da ga fino obtežim) spečem in šele na ohlajenega namažem kremo in potresem z borovnicami.

Kremo sem naredila iz mascarponeja, stepene sladke smetane, sladkorja v prahu, limonone lupinice in nekaj kapljic (beri: kapelj) Cointreauja.

Kremo sem lepo razporedila v jamico iz testa in po vrhu potresla še s svežimi goznimi borovnicami.

Borovni%25C4%258Deva+pita_2.jpg