Se ponudba Hotela Evrope prilagaja množičnemu povpraševanju ali gre za spremembo vizije?

Tokrat ne bom pisala o tem, kaj sem kuhala, pač pa o tem, kaj sem jedla. Včasih paše, da se pustiš malo razvajati, sploh če gre za kakovostno razvajanje. In takšnega sem bila vajena v Hotelu Evropa. Do sedaj.

Najprej sem hotela prispevek nasloviti z naslovom: Ali je konec kulinaričnih presežkov Hotela Evrope? Potem pa sem si premislila, saj sem ugotovila, da se moje mnenje nanaša na meni kosila, ki je precej drugačen od izbora jedi v “a la card” ponudbi.

Oprostite, lahko da je bilo tokrat izjemoma pod vsemi pričakovanji in bo prihodnjič spet vrhunsko. V bistvu se tega močno nadejam, saj je bila restavracija v Hotelu Evropa malodane edina pametna možnost za obedovanje na Celjskem. In če bo temu tako, jim lahko ta enkraten kiks mirno odpustim. Ampak kot rečeno, enkraten. Vedno dam ljudem še eno možnost. A to je to. Nič več.

V nedeljo smo bili namreč tam na kosilu. Bili smo povabljeni na kosilo in že bonton nekako veleva, da bomo naročili “kosilo” in ne “a la cart”. Ok. Že pogled na ponudbo kosila me pusti nekako hladno. Pa ne, da jedi z menija ne bi bile ok, ampak halo, sedimo v Evropi in ne pri Štormanu.

Hladna predjed: Goveji carpaccio na rukoli s posušenimi paradižniki – ok, ampak zveni že nekako zlajnano.

Juhe: goveja z rezanci, špinačna, gobova – že res, da ob nedeljah marsikateremu Slovencu paše goveja župca, ampak malo inovativnosti vsaj pri zakuhi bi pa tudi zmogli – vsaj v starih dobrih časih, da ne govorim o tem, da sta bili tako gobova kot špinačna zgoščeni z bešamelom – kuhar verjetno ne ve, da je bešamel danes pase. No tudi okus baje ni bil bogve kaj – sama juh zaradi prisotnosti moke nisem mogla poskusiti.

Mesni gourmet: puran v koruzni skorjici, polnjena telečja prsa, pražen krompir, dušena zelenjava – izbor jedi se mi resnično ne zdi primeren kovu restavracije v kateri sedim, čeprav vem, da imajo nekateri (beri večina Slovencev) ljudje to radi, dvomim pa, da tovrstne jedi pričakujejo tu, na tem mestu.

Ribji gourmet: file postrvi na zelenjavni rižoti z zeliščnim maslom – nič posebnega. V bistvu je bil okus in stopnja kuhanja riža še najbolj posrečen. Pravzaprav me moti to, da imajo v Evropi pri ribjih menijih vedno neke popečene fileje največkrat brancina) in to je to – nobenih poskusov novitet – vsaj kar se tiče kakšne posrečene omake (žafranova bi bila na tem mestu prav posrečena izbira).
Solata: če ne rečeš nič, postrežejo mešano – kar mi je sicer za Evropo čisto preveč “ordinary”, sicer se da dogovoriti za kaj drugega (tudi motovilec ali pa češnjev paradižnik) – vsaj to.

Sladica: tortica – OK, ne pa najbolj inovativno.

To je to. Res nepotešena, kar se tiče izbora jedi. Roko na srce pa tudi glede okusa. Na srečo so še vedno ljudje tisti, ki dajejo dušo vsemu, tudi restavracijam. In ambient. V nedeljo sta ta dva faktorja močno branila barve Evrope. Obstajajo pa tudi takšni, ki so vso energijo in vložek pustili na ambientu, za osebje in hrano pa jim je zmanjkalo smisla. A o tem kdaj prihodnjič?

Kaj pa vam v restavracijah največ pomeni: hrana – okusna, domača, velike porcije, izbrana, sezonska… ali ambient ali postrežba ali pa kaj čisto drugega?

29. 3. 2011|kategorije: ocene|5 komentarjev

5 komentarjev

  1. mojca - mka 29. 3. 2011 at 14:52 - odgovori

    najprej – prav nasmejat sem se morala 🙂
    pa sploh ni smešno…
    zanimivo vprašanje. najprej ambient – ker sicer se obrnem, ne da bi sploh doživela vse ostalo. odidem lahko tudi, če sem se že prej namestila, če je osebje vzvišeno in arogantno. pri hrani pa – poleg okusa – največ šteje izvirnost, inovativnost, drugačnost … pohane zrezke sem že jedla 🙂
    sitna? ja. zelo. ker si to lahko tako poredko privoščim, da želim potem z eno žlico sneti vso smetano :))

    odličen blog, prav luštno je listat po njem.
    in hvala za komentar na mojem 🙂

  2. Uršula 29. 3. 2011 at 20:10 - odgovori

    vesela da sem našla vaš blog 🙂
    všeč!!!
    hm … jaz sem kar komplicirana glede gostiln. zelo rada grem v naš Celjski Koper. zakaj? ker se počuti kot cenjen gost. postrežba in odnos osebja je krasen. hrana sveže pripravljena. dobra. ne prevelike porcije. zdrav meni. lokal prijetno in lepo urejen. da o sanitarijah ne govorim – za vsako rečem " uf kako imajo lep wc" :))
    skratka, veliko stvari mora štimat, da je meni lokal všeč. lp!

  3. Gourmet forever 30. 3. 2011 at 6:01 - odgovori

    Mojca, sem si kar oddahnila, da nisem edina, ki sitnari, kadar stvari niso tipi topi 😉
    Hvala za komentar in obisk.

    Uršula, tudi meni je Koper všeč, pa tudi Evropa, le tokrat so me malo presenetili – ampak žal ne pozitivno.

    Bravo, wc-ji so zelo zelo pomembni – veliko povedo o odnosu do higiene na spošno – tudi v kuhinji…

    Hvala za pohvalo in obisk. Lp

  4. Škorčica 30. 3. 2011 at 17:41 - odgovori

    Tudi mene moti neizvirnost v naših gostilnah. Ne pričakujem in tudi ne potrebujem nekih "fancy" jedi, rada pa bi malo drugačnosti, ne povsod enake ponudbe, kljub temu, da je vse našteto zelo dobro.

    Pogrešam tudi več slovenskih jedi na jedilnikih (po možnosti nadgrajenih v duhu sodobnega časa) in pa več tujih (kvalitetnih) kuhinj/gostiln – če si že potovanja ne moreš privoščiti, da si lahko vsaj njihovo hrano.

    Mora štimati vse: ambient (podobno kot pri Mojci) – če se ne počutim prijetno, mi tudi hrana manj diši.
    Razumem, da ima lahko natakar slab dan, ampak pričakujem vsaj neke osnove prijaznosti, sploh ker sem tudi sama taka do njih.

    In urejeni veceji tudi – zelo pomembno!

    Hvala, da si se oglasila pri meni in lep pozdrav! 🙂

  5. Gourmet forever 31. 3. 2011 at 14:15 - odgovori

    Živjo, Škorčica – hvala tudi tebi za obisk in komentar. Lp

Napišite komentar

Culinary journey by me