Paella – ko pride obisk in se želiš tudi družit

Paelja_01-1

Kaj skuhati, ko imaš v soboto napovedan obisk, vremenska napoved kaže, da bo ravno sobota še dala nekaj sončka, ki bo do nedelje že prekrito z oblaki, pa tudi sicer, zakaj drugega so obiski kot za druženje? A to še vse. V družbi tokratnih jedcev imamo poleg mene, ki je jem glutena, tudi klasičnega slovenskega jedca, ki največkrat za kosilo izbere čez krožnik segajočega “pohanca” in stolpiče pomfrita v vseh možnih variacijah. Pri tem imam seveda v mislih starost olja, v katerem je vse skupaj ocvrto. A pri nas tega zagotovo nimamo. No, v bistvu nočemo imeti.

Pa sem razmišljala takole: nekaj mesa mora biti, sicer bo že pred popoldnevom pobegnil domov. Da se izognem krompirju, ki bi po njegovo moral biti ocvrt, mi glede na brezglutenski predpogoj, ostane riž. Klasična rižota? Ne, hvala. Preveč običajno in tudi zame od nekdaj nesprejemljivo. Lahko je zelenjavna ali gobova rižota, mesna pa res ne.

Glede na to, da sem s pomočjo sodelavke, ki nakupe opravlja v največjem in najboljšem sosedu v Ljubljani prišla do moje prve Chorizo klobase, je odgovor seveda na dlani. Paella!
Glede na dejstvo, da je obisk že pohajkoval po domovini Paelle – Španiji, se mi zdi ideja zadetek v polno. Seveda bom izpustila školjke, ki so glede na možnost trenutnega nakupa (hipermarketi) zadnja stvar, ki bi jo kupila. Že prejšnji dan nabavim piščančja bedra, kozice, lignje, grah, korenje, rdečo papriko, peteršilj, riž Arborio, žafran, kurkumo, čebulo in česen. Chorizo me čaka doma. Zvečer iz ostankov očiščenih bedrc skuham piščančjo osnovo, ki mi bo pomagala, da bo Paella še bolj okusna.

 

Paella

 

Za kuhanje Paelle sem uporabila velik vok, v katerem se ponavadi cmarijo azijske specialitete. A tudi pri Paelli se odlično obnese.
Najprej sem na olivnem olju popražila eno nasekljano belo čebulo. Dodala sem sesekljan česen, Chorizo, rdečo papriko in korenje. Vse skupaj sem pražila toliko časa, da se je klobasa lepo zabarvala. Nato sem dodala na koščke narezano meso piščančjih bedrc in ga dodobra popekla. Temu sem dodala dobro oplaknjem riž (Arborio) in pražila toliko, da je ta posteklenel. Zalila sem z 1 dl belega vina, pokuhala, da je alkohol izparel, nato pa zalila s piščančjo osnovo (1,5 l). Solila sem, poprala, dodala žafran in 2 strta suha čilija. Ko se je tekočina pokuhala skoraj do konca, sem v drugi posodi popekla lignje in kozice, jih posula s kurkumo in vse skupaj dodala v Paello. Dodala sem še nekaj zamrznjenega graha in pustila, da se je tekočina pokuhala do konca. Na koncu sem dodala še sesekljan peteršilj.

Brez lažne skromnosti lahko rečem, da je bila moja Paella odlična. Če bi imela še prostor, bi jo še jedla in jedla. A naš tipični slovenski jedec je imel težave: “Uf, peče!”, pa: “Nisem ljubitelj morskih sadežev” (čeprav si v gostilni večkrat naroči lignje – ups, ocvrte), “Joj, pa tale zelenjava.”
Očitno tole ni bila prava izbira za naš obisk, a mi smo se dodobra naužili okusov Španije. Bilo je vabljivo za nos, oči in brbončice.

Kasneje, po kavi in sladici se spomnim, da bi v izogib temu, da gost odide domov lačen, naredila še pico. Dobra rešitev. Na hitro zamesim testo,vmes, ko vzhaja imam čas za druženje. Nadevi so lahko poljubni, kar pač komu paše:

  • margerita (ta je pri nas vedno obvezna);
  • s šampinjoni in gorgonzolo ter rožmarinom (ta je the best);
  • s pršutom (z upanjem, da bo ta za gosta prava);
  • s šampinjoni in gorgonzolo ter klobaso Chorizo (tole sem morala sprobati še s klobaso).

Za dobro pico je predpogoj dobro, domače testo, ki ga je potrebno po tem, ko ga razvaljaš, namazati z dobrim olivnim oljem, domača paradižnikova omaka (čebula, česen, bazilika, delčki paradižnika) in mozzarela – in ne razni pica siri. Potem je vse stvar okusa, kaj si bo kdo dal gor. A osnova mora biti zapovedana, potem ne more iti nič narobe. No ja, našemu gosti je morda manjkala kakšna šunka, a te pri nas zagotovo ne moreš najti v hladilniku.
Kljub temu, da sem bila še od kosila sita in da ne smem jesti glutena, ki ga je v pici polno, bi z veseljem pohrustala en kos te mamljive pice. No, v bistvu so bile kar tri. Pa saj sem ga. V mislih.

 

Pica1

Pica s šampinjoni, gorgonzolo in klobaso Chorizo

 

Pica2

Pica s šampinjoni, gorgonzolo in rožmarinom – polovica pa s pršutom

 

Pica3

Topeča mozzarela v družbi pikantne gorgonzole in gobice za zaokrožen okus

 

Pica4

Pršut položim na pico, ko je že pečena, tako se samo zlije skupaj z njeno vročino, ki iz njega potegne najboljše

14 komentarjev

  1. Anonimni 9. 4. 2012 at 10:18 - odgovori

    mmm izgleda super,bi lahko prijazno prosila če mi lahko odstopite recept za testo za pico? :)hvala maja

  2. Gourmet forever 10. 4. 2012 at 16:36 - odgovori

    Jaz delam vsa kvašena testa bolj po občutku kot po zapovedanem receptu. Po navadi uporabim približno 300 g moke (navadne), 15 g kvasa, žličko soli in mlačno vodo. Postpek je enak kot pri vseh kvašenih testih: kvasec (kvas + malo mlačne vode + žlička sladkorja) v sredino jamice iz moke, na zunanjo stran moke, daleč stran od kvasa pa sol. Ko kvasovke začnejo delati svoje, začnem mesiti testo – kar z električnim mešalcem, s kavljema za testo. Dolivam mlačno vodo in mesim toliko časa, da dobim voljno, a hkrati še precej mehko testo. Tega pomokam, pokrijem in pustim vzhajati. Potem testo razvaljam ali razvlečem na tanko – kakor ima pač kdo rad pico in nadevam s poljubnim nadevom. Zame obvezna je domača paradižnikova omaka – bog ne daj ketchup – in mozzarela. Ostalo po okusu. Veliko uspeha!

  3. Anonimni 11. 4. 2012 at 7:09 - odgovori

    hvalaaaaaaa za recept:)super ste, sem kar dobila voljo do kuhanja ko vidim vaše slikce:)še eno vprašanje na koliko stopinj pečete pico in približno koliko časa?eni pravijo da jo je dobro peči pri 250 drugi pri 200…kar tako naprej z ustvarjanjem.lep pozdravček maja

  4. Anonimni 24. 1. 2013 at 9:53 - odgovori

    Tale paella zgleda super! Zanimajo me približne količine oz. razmerja med sestavinami.
    Hvala! Lp, Ana

  5. Gourmet forever 24. 1. 2013 at 10:00 - odgovori

    Glede količin je vse stvar okusa. Za 4 zelo lačne osebe bi rekla, da uporabim nekje 250 g riža, polovico Chorize, 200 g piščančjega mesa, 2 korenčka, 1 rdečo papriko, 2 pesti graha, 100 g kozic, 100 g lignjev. Za ostalo pa piše (čebula, česen…)- To so količine "na oko" – kot pravim, po okusu.

  6. Gourmet forever 24. 1. 2013 at 10:01 - odgovori

    Pico pečem pri 250 °C.

  7. Anonimni 24. 1. 2013 at 10:19 - odgovori

    Super, najlepša hvala! Čez vikend preizkusim…

  8. Anonimni 25. 3. 2013 at 11:52 - odgovori

    Preizkušeno odlična paella!

  9. Anonimni 25. 3. 2013 at 16:57 - odgovori

    Najprej vse pohvale za tale blog! Super recepti, razumljivo razloženi postopki, krasne, nazorne fotke…. Super! Najbolj pa mi je všeč, ker napišete, kje se dobijo sestavine, ki za "Kranjce" niso običanje! 😉 Recept za paello – odličen! Jaz sem žafranu dodala še četrt žličke mletega cimeta, da je imela paella malo sladkoben vonj. Njami! Lp, D

  10. Anonimni 3. 5. 2013 at 12:37 - odgovori

    Kaj pa pizza brez glutena???

  11. Gourmet forever 4. 5. 2013 at 6:28 - odgovori

    Ja, pico brez glutena naredim podobno, le da zase vzamem brezglutensko mešanico moke za kruh (Felix).

  12. moseisleycantinafood 24. 5. 2013 at 1:40 - odgovori

    Super zgleda!

  13. moseisleycantinafood 24. 5. 2013 at 1:43 - odgovori

    Še posebej sem navdušen na chorizotom na pici.

  14. Mojcika 20. 7. 2016 at 21:39 - odgovori

    Še en recept preizkušen in po pričakovanjih dober 🙂 Naredila paello (v bistvu naredili, je šlo za družabno kuhanje), dodali še klapavice in vongole, paella je bila super in jo v kratkem ponovimo!

Napišite komentar

Culinary journey by me